Suspense: Mortmain / Quiet Desperation / Smiley

Prevoz pisarniški znamenja

Zgodba, ki je nekaj premaknila v meni. In v ljudeh, ki so zgodbo brali. O Veroniki sem pisala v Novem tedniku septembra lani. Članek, ki je objavljen na blogu, je v obliki kot je bil v časopisu. Naj samo dodam, da je Veronika v tem času tudi diplomirala. Čestitke.  

Žarek je. Nekaj je v njej, kar jo je po tako hudi izkušnji ohranilo v Življenju.

Hvala Veronika, da si Srce. Mi vsi smo v primerjavi s Tvojo veličino dojemanja Življenja, majhni.

22-letna Veronika Škrubej, ki je preživela izjemno hudo prometno nesrečo v Medlogu, je lahko zgled vsem 

Zlom ključnice, zdrobljeno koleno, štirje prelomi medenice, poškodovana tri vretenca, hude poškodbe notranjih organov, opečena pljuča, opekline po celem telesu … Mesec dni in pol kome, nato še šestmesečno negibno ležanje zaradi celjenja ran. Amputacija prstov na roki, odstranitev ušesa in nosu, večkratni posegi presaditve kože. Številne že opravljene operacije, na nekaj jih še čaka. To so posledice hude nesreče 11. maja 2012 pri Medlogu, ki jih je pijani povzročitelj z brezvestno vožnjo povzročil komaj 22-letni Veroniki Škrubej iz Lok pri Taboru.

In ne samo to. Veronika je v nesreči izgubila tudi mamo. Prvo vprašanje, mimo katerega ne moremo, je, kakšno je njeno sporočilo povzročitelju. Spremenil ji je življenje, njeni mami pa je življenje vzel. »Ne vem …, sploh ne vem, kakšni so moji občutki v povezavi z njim … Ni jeza. Morda pot k oproščanju. Ob napačnem trenutku sva bili na napačnem mestu. Če ne bi bili midve, bi bil nekdo drug,« nam pove. Močne besede, ki kažejo na veličino Veronikine osebnosti. Moč, volja, vztrajnost in pozitivizem, ki jih premore kljub tako hudim posledicam, so absolutno najvišji zgled vsem. »Že pred nesrečo sem vedno razmišljala, da če se v življenju zgodi kaj hudega, moraš vedno naprej,« doda.

Posledice nesreče so ji prinesle ogromno ovir. Vendar ovir v očeh ostalih, ne pa v njenih. Včasih je igrala citre, tudi danes, kljub temu, da nima prstov, sede k njim in iz njih izvabi melodijo. Za našo ekipo je sedla celo za klaviature. Obvladala je violino in kljub invalidnosti se poigrava z mislijo, da bo enkrat znova zaigrala tudi nanjo. »V nadaljevanju rehabilitacije bom to svojo željo postavila kot izziv zdravnikom …,« se nasmeji. Ker je dosedanje zdravljenje zelo obsežno in naporno, zahtevalo pa je tudi veliko časa za regeneracijo telesa, predvsem kože, Veronika še nima protez za roke. Trenutno ji je slovensko zdravstvo omogočilo samo osnovne pripomočke, ki jih uporabi za prijem žlice med jedjo ali pisala med pisanjem.

Pri vsakodnevnih opravilih ji pomagajo oče, brat, dedek in stric, vendar je skoraj popolnoma samostojna. »Na vse ostalo glede zdravljenja moram še počakati, saj bo sledilo še kar nekaj operacij in spet odhod v Rehabilitacijski inštitut Soča. Tam bom videla, kako naprej,« doda. Ob tem omeni, da bo poskušala navezati stik tudi s kirurgi v tujini, ki bi ji morda lahko pomagali. Vmes pa ne počiva. Do konca študija predšolske vzgoje ji manjkajo samo še trije izpiti, trenutno že piše diplomsko nalogo! Njena notranja moč in ravno prava mera pozitivne trmaste ženske vztrajnosti ji tlakujeta pot do neslutenih možnosti pogleda na njen svet in prihodnosti. Ni dvoma, da ji ne bi uspelo!

Foto:  www.foto-sherpa.si

Takole si pri pisanju pomaga s posebnim pripomočkom. »Saj gre, samo pisava ni tako lepa,« se poheca. V ozadju dedek Stanko Zupančič. Med našim obiskom se je večkrat nasmejal zaradi Veronikine pozitivnosti, a so ga oblile tudi solze. Veronikina mama Marija je bila namreč njegova druga hči. Pred njeno smrtjo pa je zaradi bolezni izgubil že eno hčerko …

 Veronika pred nesrečo.

Zapor za povzročitelja

Povzročitelj nesreče, v kateri se je maja 2012 Veronika hudo poškodovala, njena mama Marija pa umrla, Dragan Živkovič, je bil obsojen za šest let zapora.

Nesrečo je povzročil močno pijan. Decembra 2012 bi mu moralo sodišče odvzeti vozniško dovoljenje zaradi še drugih kršitev v prometu in vožnje v vinjenem stanju, a so odvzem dovoljenja preložili za nekaj mesecev, kar se je očitno izkazalo za usodno napako. Če bi mu dovoljenje takrat odvzeli, se morda nesreča ne bi zgodila.

 NUJNO OPOZORILO (KOPIRANJE/KOMENTARJI): Objavljeno je avtorsko/ novinarsko delo. Ker so se ponekod že nedovoljeno (in brez navedbe vira, zaradi česar so bili že nekateri ukrepi) pojavili podatki, ki so bili dokazano pridobljeni izključno za na tem blogu objavljeno delo, velja naslednje: tukaj zapisano je last medijske hiše Novi tednik & Radio Celje, ki nikakor ne dovoljuje kopiranja ali prepisovanja. Vsako kopiranje podatkov/informacij/fotografij, ki so pridobljeni za namene objavljenega članka, je nezakonito in bo avtorica/medijska hiša/fotografska agencija v tem primeru ukrepala skladno z zakonodajo tudi v prihodnje. Glede na zakonodajo so prepovedani oziroma kaznivi tudi komentarji s sovražnim govorom ali žalitvijo kogarkoli, ki je omenjen v člankih – takšni komentarji bodo takoj odstranjeni. V primerih žalitve se mora namreč na podlagi zahteve uradnih organov dovoliti vpogled v dostopne podatke o avtorjih. Komentarji so »odklenjeni« le prvi dan objave članka.

Source: http://www.share-international.net/slo/znamenja/pisma2.htm



Watch video "prevoz pisarniški znamenja"

Suspense: Mortmain / Quiet Desperation / Smiley

Dandanes je laserska tehnologija iz dneva v dan bolj razširjena, saj ponuja ogromno bolj enostavnih in bolj natančnih načinov obdelave. Zelo razširjena je v industriji, v medicini pri znanstvenih panogah in pa celo pri vojaški panogi. Laserski razrez se je začel razvijati daljnega leta 1917, ko je Einstein utemeljil pogoje za stimulirano emisijo. Ampak dejansko je do prvega praktičnega primera prišlo šele leta 1969, ko je Theodore Maiman razvil prvi delujoči laser, ki je bil izdelan na principu rubinovega kristala, s tem pa je seveda pospešil razvoj laserja, kar je privedlo do današnje laserske tehnologije, ki jo vidimo že vsepovsod.

Ampak kaj dejansko je laser?

To je naprava, ki emitira ozek snop svetlobe strogo določene valovne dolžine.

Laserska svetloba je v bistvu monokromatska, kar pomeni, da ima točno določeno valovno dolžino, in da je barva te svetlobe enovita. Prav tako je laserska svetloba kar zelo usmerjena, saj je žarek zelo ozek, izredno koncentriran in intenziven.

Mehanizem laserja je preprost lahko opišemo na enostaven način. Laser namreč ustvari visoko intenziven žarek infrardeče svetlobe in ki je fokusiran na površino obdelovanca s pomočjo leče. Žarek nato segreva material in povzroča taljenje skozi celotno debelino materiala. Nato se raztaljen material izloči s pomočjo plinskega curka. Lokalizirano območje odstranjevanja materiala se pomika po površini, tako da se laserski žarek pomika s pomočjo zrcal.

Poznamo kar nekaj vrst laserjev: plinski, laserji na trdno snov, laserji excimer(pri njem se uporablja žlahtne pline), barvni laserji in pa polprevodniški laserji.

Ker sodobni način življenja od nas zahteva popolno predanost naši službi, slednja pa od nas pogosto terja prav dolgotrajno sedenje za mizo ter opravljanje pisarniških del. Čeprav na prvi pogled izgleda delo v pisarni še najmanj tvegano ter enostavno, še posebej v primerjavi z nekaterimi drugimi, fizičnimi deli, pa tudi fizično nezahtevno delo lahko terja kar nekaj negativnih posledic – seveda v primeru, da za svoje telo ne poskrbimo z ustreznim pisarniškim stolom. Podpora hrbtenice ter vratu je ključna, da nas ne bolijo sklepi ter mišice, podpora rokam ter nogam pa omogoči sprostitev prisilne drže, ki jo od nas zahtevajo oblikovno nedovršeni pisarniški stoli. Seveda nam opora sama po sebi ne pomeni ničesar, če ni prilagojena naši velikosti ter obliki, zato je pomembno, da so funkcije stolov popolnoma nastavljive.

Kvalitetni pisarniški stoli Interbiro so ergonomsko oblikovani, nudijo odlično prilagajanje ter veliko nastavljivih funkcij. Hrbtenici, rokam, vratu, nogam ter bokom nudijo oporo, seveda pa so hkrati izdelani iz udobnih ter človeku prijaznih materialov. Konec koncev na stoli presedimo kar nekaj ur dnevno – za produktivnost pa ni dobro, da nas karkoli boli ali žuli. Naj omenimo, da ravno urejeno ter optimalno oblikovano, udobno delovno okolje, spodbudi produktivnost posameznika ter se odraža na njegovi učinkovitosti. To pa je seveda cilj vsakega delodajalca.

Pisarniški stoli Interbiro so izdelani za potrebe posameznikov, ki se zavedajo, da je kakovost sedenja bistvenega pomena. Vsi pisarniški stoli v naši ponudbi so izdelani v EU, vključujejo pa tudi garancijsko dobo ter zagotovljeno popravilo in dobavo delov. Naša ponudba vključuje direktorske, vrtljive, laboratorijske ter sejne pisarniške stole, fotelje za recepcije ter večnamenske stole. V naši ponudbi se nahaja tudi ostalo pisarniško pohištvo in stoli, mize ter barski stoli za dom ali uporabo v gostinstvu.

Vsi pisarniški stoli ter ostali produkti so izdelani iz kvalitetnih materialov, vrhunske izdelave ter sodobnega dizajna, s pomočjo sodobne oblikovalne tehnologije. Izdelki so zelo trajni ter vzdržljivi, zato vam bodo služili še dolgo časa po nakupu.

Source: http://www.garmin-izziv.si/



Pisma bralcev revije Share International

Nazaj na prejšnjo stran pisem bralcev.

Darilo za rojstni dan

Dragi urednik,       Triindvajseti april 2003 je bil večer pred mojim rojstnim dnem, pa sem si privoščila taksi, da sem šla na transmisijsko meditacijo. Ko sem vstopila v taksi, v katerem sem zaznala duh po ribi (pozneje sem opazila, da je voznik jedel pecivo), je voznik prešerno vprašal "Kako ste?" "Dobro, hvala, pa vi?" "Ne morem se pritoževati" je dejal. Z rokami sem mu razložila, kam naj pelje. Smeje je oponašal moje mahanje z rokami in rekel: "Všeč mi je vaš stil!" Pripomnila sem , da je lep večer, on pa je spet rekel: "Ne morem se pritoževati."       Vprašal me je, če sem imela dober dan. Ko sva videla vlečno službo, sva se zapletla v pogovor o stroških vožnje, omejitvah parkiranja in stroških voznika taksija. Dejala sem, da mora biti težko, saj nikoli ne veš, koliko boš tisti dan zaslužil. Povedal je, da ima včasih veliko rezervacij, da pa mora ponavadi " delati nadure", če želi dovolj zaslužiti. Vprašala sem ga, če veliko čaka (na rezervacije) in odgovoril je: "Da, toda ta čas izkoristim. Berem stvari, ki so koristne za svet. Zelo pomembno je da bereš stvari, ki bodo koristile svetu." Vprašala sem ga, katere stvari bere in je odgovoril, da "bere o alternativni medicini." Povedala sem mu, da uporabljam homeopatijo. Vprašal me je zakaj, pa sem mu razložila in na koncu pristavila "pa še učinkuje." Dejal je nekako takole (če sem ga prav slišala): "ko ljudje pravijo, da ne deluje, jim rečem, naj poizkusijo z alkoholom!. naj poizkusijo z alternativo." Govorila sva še več o alternativni medicini, potem pa prišla na temo vlad in farmacevtskih družb in kako prikrivajo koristnost alternativne medicine, zato da lažje prodajo zdravila, prepotrebnih zdravil po nizkih cenah revnim državam pa ne priskrbijo. Govorila sva o Južni Afriki in AIDS-u, omenil je Nelsona Mandelo in ga primerjal s sedanjim predsednikom glede njune politike proti AIDS-u.       Vprašala sem ga, odkod je. "Iz Nigerije" je odgovoril. "Aha, ne dolgo nazaj je bilo na radiu govora o Nigeriji." "Torej poznate našo deželo!" je smeje dejal. "Nič kaj dosti" sem odgovorila. Dejala sem, da so poročali, da so bile volitve, pa da niso bile svobodne. "Kje na svetu pa so svobodne volitve?" je pristavil voznik. "Res je!" sem soglašala, on se je pa zasmejal.       Nekako sva prišla na temo znanja. Dejal je " Znanje je treba uporabljati. Nobene koristi ni, če imaš znanje in ga ne uporabljaš." Dejal je, da je to tako, kot da bi nekomu, ki prosi na ulici, dal funt. Če mu daš denar, ga v resnici še vedno imaš, ker ne pričakuješ ničesar v zameno, oba pa čutita olajšanje. Več je vredno, da ne pričakuješ ničesar v zameno, kot če bi dal 100 funtov. Dejal je, da dati tisti 1 funt pomeni, da ga imaš bolj v lasti, kot če jih imaš na banki tisoče, ki pa jih v resnici tako ali tako ne poseduješ in jih boš prisiljen potrošiti za stvari, ki jih nisi hotel. Rekel je, da je isto z znanjem in nadaljeval o tem. Mislim, da je govoril o predaji znanja brez pridiganja, brez pričakovanja povračila. V nekem trenutku, ko je zastal, sem lahko izrekla le: "Da". Nasmehnil se mi je in dejal "veliko je za sprejeti". Postavila sem mu naslednje vprašanje in nadaljevala sva s pogovorom. Vprašala sem ga o tem, kdaj naj bi podajali svoje znanje. "Nihče ne čaka, da otrok odraste, da ga nahrani (ali uči)." Govorila sva o tem, kako predajaš dele znanja sproti, ko se učiš in da včasih nekaj veš, ne da bi vedel, da veš - potem kasneje to dopolniš in povežeš s prejšnjim znanjem. To je navezal na odnose, na to, kar vemo in čutimo o ljudeh, a sem ga obenem usmerjala pri vožnji in moram priznati, da nisem čisto razumela, kaj je rekel o tem. Potem sva prispela. Med pogovorom me je pozorno in resno gledal v ogledalu, razen kadar se je šalil in smejal. Imel je močan afriški naglas, bil je velik temnopolti moški, plešast, z veliko glavo.       Ko sem mu plačala, sem rekla: "Bil je zelo zanimiv pogovor". Nasmehnil se je in veselo rekel "pa še drugič!"       Je bil ta moški Maitreja?       Tara Creme, London, VB.       (Mojster Benjamina Crema potrjuje, da je bil 'šofer' Maitreja)

30. novembra 2003 sem v amsterdamskem informacijskem centru predavala o prihodu Maitreje in mojstrov

Source: https://simonasolinic.wordpress.com/

Leave a Replay

Make sure you enter the(*)required information where indicate.HTML code is not allowed